3. dan : "O meu nome é Maša"

Ob desetih nas je voznik José pobral pred hotelom in nas odpeljal proti naši delovni ustanovi, laboratoriju A2 Análises Químicas. Pred odhodom smo sestavljali presenečenje za uslužbence podjetja, pri čemer sta nam pomagala receptor hotela in naš voznik. Med čakanjem na sprejem, nas je José  spodbujal k izboljšanju zahtevne izgovorjave portugalščine, na koncu pa smo se le uspeli predstaviti:

Bon dia!

o meu nome é Maša, 

o meu nome é Maruša,

o meu nome é Zala,

o meu nome é Rebeka,

o meu nome é Andraž,

o meu nome é Luka,

o meu nome é Mika.

Nós somos da Eslovénia e foi um prazer conhecê-lo.

Kljub lomljenju jezika je predstavitev odlično uspela, zato smo jo ponovili kar trikrat, da so jo slišali vsi uslužbenci. Bili so navdušeni. Lastnik podjetja nam je nato predstavil laboratorij, aparature v njem in uslužbence, ki bodo naši mentorji. Ko smo spoznali delovno okolico, smo se vrnili v hotel, kjer nas je čakalo kosilo.

Po krajšem počitku smo se Zala, Rebeka in Maruša odpravile na lov za zakladi mesta, kvartopirci pa smo ostali v hotelu, kjer smo se družili z našimi južnimi sosedi in nadaljevali s partijo taroka.

V lov za spominki

Te neskončne ulice ...

Luka in Andraž nenehno goljufata!😠

Kje pa je Mika??😮

Njo sta ugrabila prijazna Filipe in Rui, ki sta jo odpeljala na kosilo, kjer so se naužili slastnih tradicionalnih portugalskih dobrot. Kosilo ji je dalo toliko energije, da se je ob vrnitvi v hotel odpravila pobližje ogledati mesto.

 Bacalhau a bras - preplet koščkov polenovke in krompirja

Folhado de fiambre e queijo … okusno😋

Pri večerji nam je José predal navodila za tedenske dejavnosti, Mika pa nam je pripovedovala o svojih prvih učiteljskih izkušnjah in o trenutku, ko je bila razglašena za najdolgočasnejšo profesorico. Takrat je doživela trenutek duhovnega preobrata in postala naša dobra in živahna Mika, ki jo vsi poznamo. 

Dan zaključujemo z druženjem v hotelskem baru, od koder opazujemo večerni vrvež mesta in se zabavamo ob podoživljanju današnjih utrinkov.