12. dan: SOLZE OB SLOVESU

Že od jutra nas je spremljala grenka misel, saj je bil to naš zadnji delovni dan v A2. Ker smo se spoprijateljili z osebjem smo vedeli, da bo slovo še posebej težko, a neizbežno. Ko smo prišli v laboratorij, se je vzdušje v sekundi spremenilo. Postali smo delavno živahni in pripravljeni na nove izzive. Danes smo se še zadnjič zamenjali in tako je vsak par opravljal vsako nalogo dvakrat.

Pogovor je hitro stekel, čas pa še hitreje. Preden smo se zavedali je napočil čas za kosilo, kjer nas je ponovno pričakala prijazna natakarica Maria. Zanjo smo imeli pripravljeno posebno presenečenje, saj je prijazno skrbela za naše lačne želodčke zadnja dva tedna. Darilo je bila škatla BIC piškotov. Sama pa nas je presenetila s poslovilnim darilom. Vsak je dobil košček ledene torte, korenčkove torte in cheesecake. 

Maruša in Zala zelo skoncentrirani na pridobljeni "sladkiš"

Ledena torta, cheesecake in korenčkova torta

Po kosilu smo se poslovili od laborantk in lastnikov podjetja. Na žalost Alen, zaradi osebnih razlogov, ni bil prisoten. Kljub temu nas je presenetil s prijaznim sms sporočilom. Za naš trud in resnost v laboratoriju so nam podarili škatlo lokalnih dobrot. 

POGREŠALI VAS BOMO:

Vedno nasmejana Beatriz, za sliko resna

Joana, vedno za hece

Delovna čebelica Ana Catarina

Celotna ekipa teh dveh tednov

Odhajamo iz laboratorija ... Upamo, da se še kdaj ponovno snidemo

Lokalne dobrote in v ozadju nenamerna promocija BIC-a

Zvečer smo se kljub celodnevnemu poslavljanju nekoliko poveselili. Namreč, tudi na Portugalskem, za večer 31. oktobra, praznujejo noč čarovnic. Odločili smo se, da bomo sledili tradiciji in se vsi skupaj oblekli v maske, in sicer "Odpuljeni laboranti". Odšli smo v mesto in se neizmerno zabavali z domačini in strašili mimoidoče.

11. dan : V ISKANJU SUSHIJA

Današnji torek se je začel sivo, dolgočasno in prva misel dneva je bila kava, drugače bomo zaspali.  A na srečo nas je zbudil čarobni zvarek kapučina. Le Maruša in Zala sta se lahko uprli skušnjavi alkaloida, po imenu kofein. 

Tudi danes smo relativno malo zamudili. Ko smo se ustavili pred delovnim poslopjem, nas je presenetil dež. Na srečo so nam vrata laboratorija hitro odprli in tako smo veseli stekli na delo. Dvojice so ponovno zakrožile in opravljale popolnoma enako delo kot prejšne dni, le da sta Andraž in Luka dokončala včerajšnji postopek. 

Vzorcem prsti, ki so bili zatehtani včeraj sta dodala reagent Cohex in jih dala na mešalnik za 60 minut. Medtem sta druge vzorce prsti zmešala z drugim reagentom Melich 3 in jih mešala 5 minut. Po mešanju sta vzorce dala v centrifugo. Naloga centrifuge je, da loči tekoči del od trdih delcev. Potem sta odpipetirala 1 ml dobljene tekočine in le tej dodala 9ml destilirane vode. Te epruvete sta nato dala v vrsto za testiranje na plazemskem spektrometru. Ko sta zaključila vse vzorce z Melichom 3, je bilo enourno mešanje Cohexa in prsti ravno končano. Te vzorce sta dala v centrifugo in jih razredčila kot v prejšnem primeru, ter jih prav tako postavila v vrsto za testiranje s plazemskim spektrometrom.

Merilna pipeta

Priprava razredčitev po centrifugi.

Ti vzorci gredo v plazemski spektrometer.

Kosilo se je izkazalo za poseben izziv, saj nam je natakarica podala listek z jedmi v portugalskem jeziku. Sami smo si jih morali prevesti in na osnovi tega izbrati jed. Na izbiro smo imeli teletino v omaki, mineštro ali pa svinjino z rižem. Vse jedi so bile slastne.

Po obedu smo dvojice povpraševale po "zanimivostih" podjetja. Izvedeli smo, da v enem mesecu analizirajo več kot 1200 vzorcev prsti in listov. Razmerje med številom vzorcev prsti in listov se spreminja glede na letni čas. Torej, spomladi je testiranih več vzorcev listov in manj vzorcev prsti. Prav tako je to edini laboratorij na Portugalskem, ki se ukvarja s testiranjem prsti in listov za namen kmetovanja. 

Po uspešnem delu smo se odpeljali proti hotelu in medtem vozniku predvajali slovenske pesmi. Zavrteli smo mu Sašo Landero, Siddharto in še mnoge druge. Bil je zelo navdušen. Ko smo prišli do hotela, smo se vsi, na Mašino željo, odpravili na lov za sushijem. Na žalost je bilo iskanje neuspešno, zato smo se morali zadovoljiti s sladicami iz pekarne. V hotelu nas  je čakala še večerja in Mika, ki nas je povprašala o poteku današnjega dne.

Ker smo pridni dijaki, smo seveda zaspali takoj po Lumpijih, v pričakovanju naslednjega dne.

Mehki medo nam je osvetlil deževni dan :)

10. dan : ČUDEŽNI DAN

Danes smo vstali v pričakovanju dežja, ampak nas je pričakal čudež, saj je zasijalo sonce. Vendar to ni bil edini čudež... Naš predviden odhod na delo je ob 9.00. Ker pa smo navajeni na polurne zamude šoferjev, ob devetih še nihče ni bil pripravljen. Fanta sta vseeno ostala previdna in opazila pred hotelom čakajoči prevoz. Panično sta klicala dekleta in trkala po naših vratih. Kot bi tlesknil smo bili vsi v kombiju in prvič prispeli na delo pravočasno. Osebje v laboratoriju je bilo navdušeno.  

Delovni dan je prva dvojica začela s tehtanjem vzorcev zmletih listov različnih rastlin, ki rastejo na predelih Portugalske, Španije in celo Velike Britanije. 

Rebeka med "miksanjem" listov

Namen analize vzorcev listov je ugotoviti vsebnost različnih kemijskih elementov, nitratov in drugih primesi v zemlji, v kateri rastejo rastline. Vzorce smo nakisali s kislino in vodikovim peroksidom in segreli v posebni mikrovalovni pečici na 900 ᵒC. 

Redčenje po segrevanju

Pripravljeni vzorci

Po 60 minutah smo raztopine razredčili z destilirano vodo, jih prelili v 100ml velike bučke ter jih zaprli. Tako pripravljene vzorce je laborantka shranila za nadaljne analize, ki potekajo v plazemskem spektometru.

Plazemski spektometer

Druga dvojica je pripravljala aluminijaste kapsule z vzorci listov in prsti. Za liste zatehtamo 7,5 mg, medtem ko za prst 80 mg. Nato kapsule zmečkamo v kroglice in jih vstavimo v boben. Boben nato namestimo na napravo za plinsko kromatografijo, katera vsako kroglico posebej "zažge" na 900°C, da dobimo izpuh. Ta prečka kolono filtrov  skozi katere lahko prideta le ogljik in dušik. V nadaljevanju se ločita s pomočjo plinske kromatografije, nato pa količino njune vsebnosti ugotovimo s pomočjo prevodnosti toplote.

Boben z vzorci, ki so shranjeni v aluminijastih kroglicah

Aluminijaste kapsule različnih velikosti

Tretja dvojica pa je pomagala laborantki Ani Katarini, ki ima zelo oster in za nas boleč pogled. Za začetek so trikrat zatehtali 24 vzorcev zemlje, saj jih potrebujemo za 3 različne teste; prvi za ugotavljanje pH, ostala dva testa pa bosta dijaka opravljala jutri, zato več o tem v naslednjih dneh. STAY TUNED 😎

Po delu nas je Jose odpeljal domov, v varno toplino hotelskih sob. Tu smo si po napornem vikendu končno odpočili in začeli z načrtovanjem naših kostumov za bližajočo se noč čarovnic.🎃

8 in 9 dan: RAZISKOVALCI PORTUGALSKE

LIZBONA

Znamenit pregovor pravi: 

"Coimbra študira, Braga moli, Lizbona se šopiri, Porto pa dela."

Po preživetem prvem tednu je napočil vikend, ki smo ga izkoristili za raziskovanje Portugalske. V soboto smo se ob 5.15 zjutraj skobacali na avtobus in se odpravili na štiri urno vožnjo proti Lizboni. Ta leži na južni polovici Portugalske in je njeno glavno mesto. Ob vhodu v mesto smo se zapeljali pod mostom 25. aprila, ki je znan po uporu ljudstva proti diktatorju Salazarju. Je tudi največji viseči most v Evropi. 
Ogled smo začeli z obiskom najstarejše pekarne v mestu, v predelu Belem. Pot nas je vodila mimo Narodnega muzeja kočij, ki se nahaja v prostorih kraljevske palače. Palača je danes uradna rezidenca portugalskega predsednika Marcela Rebela de Sousa. Ogledali smo si samostan hieronimitov s cerkvijo, ki ga je zgradil Manuel I., v spomin na uspešno potovanje Vasca da Game v Indijo. Sprehodili smo se tudi do Spomenika raziskovalcem, pomorskega in vojaškega muzeja ter Belemskega stolpa, imenovanega tudi spomenik pomorskim zmagam. Tudi ta je bil zgrajen v času Manuela I. in je ena najbolj nedotaknjenih emanuelovskih stavb na Portugalskem.

Pogled na palmo, ki ni palma, ampak cikas;
v ozadju samostanska cerkev

Sarkofag Vasca da Game pri vhodu v cerkev

"Mavrična fontana"

Torre de Belém

(Belemski stolp)

Spomenik odkritij spominja na velike portugalske raziskovalce

Vreme na Portugalskem je še vedno sončno, vendar so temperature v zadnjih dneh nekoliko padle. Za to je poskrbel močan veter, zaradi katerega smo si morali napolniti žepe s kamni, da nas ni odpihnilo. 

Pri kosilu smo okušali še nekaj novih portugalskih dobrot. Maša je poskusila jed po imenu "Carne de porco a alentejana", Mika in Maruša pa sta se pogreli z juho "Sopa alentejana".

Sopa alentejana

Carne de porco a alentejana

V restavraciji smo bili malce ogoljufani, a smo kljub temu ohranili Lizbono v dobrem spominu. Po kosilu smo si še malo ogledali ulice mogočnega mesta in se kmalu vkrcali na avtobus.

Tudi na Portugalskem imajo kužke😱

Naša zadnja postaja je bilo mesto Fatima. Že ob prvem trenutku smo začutili utrip najbolj verskega središča na Portugalskem. Ogledali smo si cerkev in freske, ki jo krasijo. Prav tako smo videli veliko število romarjev, ki se jim je ta dan vtisnil v srce. V Fatimi nas je čakala tudi večerja, po kateri smo se utrujeni in premraženi vrnili na avtobus in krenili proti hotelu, kamor smo se vrnili v poznih večernih urah.

Večerni pogled na Fatimo

PORTO

Za razliko od Lizbone smo  v Porto odšli naspani, saj se je ura premaknila nazaj in nam tako omogočila uro spanca več. Namesto z avtobusom smo se tokrat na izlet odpeljali z vlakom. Pot do železniške postaje je bila kratka, saj je lokacija našega hotela zelo blizu nje.

Kdo gre na izlet z vlakom??😄

Na poti smo se sladkali z arašidi, oblitimi z medom. Naša dobrosrčna profesorica jih je delila tudi z našimi  vodiči, ki nam dnevno predajajo svoje znanje. 

Naši vodiči
What a beautiful chocholate man... (White Chicks)

Izstopili smo na železniški postaji, ki nas je vse očarala, saj so se po stenah širile prelepe zgodbe, ki so prikazovale dogodke iz preteklosti, ujete v mnogih ploščicah.

Železniška postaja v Portu z imenom São Bento

Po mestu smo se lahkotno sprehodili in zraven opazovali številne kavarne, kipe in muzikante. Videli smo tudi slavno knjižnico, kjer je J.K. Rowlling dobila svoj navdih za pisanje slavne serije Harry Potter. Nato smo prečkali reko Douro po mostu Luiza I. , kjer smo poleg prelepega razgleda videli tudi mladoporočenca, ki sta se z roko v roki sprehajala v poročni opravi. 

Smešna opomba: ko je prišel tramvaj je skoraj povozil žensko.

Zaljubljeni par na mostu Luiza I.

Reka Doura, ki obliva mesto Porto

Po prečkanju nevarnega mostu smo se spustili na višino reke in v restavraciji Barris do Douro, pojedli kosilo. Na obrežju smo s polnimi trebuščki veselo nakupovali spominke.

Degustacija tradicionalnega Portovca

Po uspešnih nakupih za družinske člane smo se odpravili na vožnjo z ladjico po reki Douro. Poleg impresivne arhitekture in sedmih mostov smo videli mnogo galebov, čigre in čapljo v preletu. Luka pa je v vodi ugledal ciplja. Vožnja z ladjico nas je popolnoma očarala in nam pokazala mesto še iz drugega zornega kota.

Vkrcanje na ladjico

Peljali smo se kar pod sedmimi mostovi ...

Po pristanku so Maruša, Zala in Rebeka oropale vse trgovine z majicami in pluto ter se neizmerno zabavale med zapravljanjem denarja. Po zabavnem dnevu v Portu smo se s sončnim zahodom poslovili od mesta in se odpravili proti domači Bragi. Ob povratku nas je v hotelu čakala topla večerja, po kateri pa smo se ponovno zbrali in pisali blog, ki ga sedaj berete.

Vejo você amanhã!

7. dan: SHOPPING CHALLENGE

Danes smo se na delo peljali po malo drugačni poti in spet prispeli z zamudo. Ob petkih je v podjetju A2 prvih nekaj ur namenjenih pospravljanju in čiščenju delovnih površin. Ker pa smo na delo prispeli s polurno zamudo, smo se skoraj popolnoma izognili nadležnemu čiščenju in se kar kmalu lotili dela.

Naš priden čistilec ... 

… in njegov pomočnik 😜

Že poznane dvojice smo danes zopet "zaokrožile". Luka in Andraž sta najprej Johanni pomagala pospraviti steklovino in ostale laboratorijske pripomočke, ter nato opravljala včerajšnje delo Zale in Maruše. Rebeka in Maša sta izmerili pH zemlje z zelo občutljivim pH metrom, zato sta morali biti zelo previdni. Kasneje sta vzorce zemlje še centrifugirali in pripravili za analizo s plazemskim spektrometrom. Zala in Maruša pa sta danes rokovali z vzorci za analizo s plinsko kromatografijo.

Naprava za merjenje pH vzorcev

Centrifugiranje se je ravno končalo ...

Pri kosilu nas je danes naša prijazna natakarica presenetila. Naš običajni jedilnik sestavljata juha in glavna jed, danes pa smo dobili še posladek na račun menze, in sicer tradicionalno portugalsko sladico Pastel de Nata. Bila je super slastna in zato je izvabila na naša usta široke nasmehe.

Pastel de Nata - okusno presenečenje iz kuhinje

Ker smo center mesta Brage že podrobno prečesali, smo se za današnje popoldne morali domisliti nekaj novega. Po dokaj običajnem delovnem dnevu nas je tako prijazen voznik na poti proti hotelu odložil v nakupovalnem centru Braga Parque. Že pred vhodom je Maruša izrazila sožalje našima fantoma, saj je predvidevala, da bodo naslednje ure zanju mučne. Fanta pa sta ji samozavestno odgovorila:

"Boš že videla! Stavimo, kdo bo dlje zdržal!"

Kupili smo si nekaj oblačil, ki nam jih je začelo zmanjkovati, saj na delu pridno “švicamo”. Ko smo zaključili, smo se peš odpravili proti hotelu in se celo nismo izgubili. Kmalu po povratku je bil čas za večerjo. Večerne jedi po navadi sestavljajo riž/krompir, solata in meso/riba. Danes pa smo za večerjo jedli že zelo pogrešane testenine s solato in “dunajskim zrezkom”. Za sladico smo imeli vaniljev puding.

Mika je bila pridna tako kot mi, saj je prehodila kar 8 km in je zato pošteno utrujena. Ker pa večer brez taroka ne obstaja, smo se tudi danes zbrali za mizo in se med igranjem ter pisanjem bloga sprehodili čez današnje dogodke.

Samo na pol pri igri... je nogometna tekma pomembnejša 

PS. 
Fanta sta pri nakupovanju res zdržala dlje kot dekleta in tako potrdila svojo "moškost". Ko smo se punce čez eno uro vrnile v prvo trgovino, sta ravno uspešno zaključila svoj nakup. 

6. dan: ČOKOLADNA USTA

Današnji dan je prav poseben za enega izmed nas, zato smo se včeraj zvečer odločili, da ga bomo kar skupaj dočakali. Namreč, Rebeka danes praznuje 18. rojstni dan. Včeraj zvečer smo se družili ob igranju taroka, ko pa je slovenska ura odbila polnoč, so zadoneli naši glasovi ob petju “vse najboljše”. Nasmeh je osvetlil obraz naše slavljenke in z iskricami v očeh je upihnila čarobne svečke na torti, ki že izpolnjujejo njeno skrivno željo. Posladkali smo se s slastno torto, kar naenkrat pa je odbil polnoč še portugalski čas in nas še enkrat opomnil na ta poseben dogodek. 

Presenečenje za Rebeko😃

Slavljenka! Naj se ti želja uresniči

Voznik Firmino nas je pobral pred hotelom nekaj čez deveto uro. Ker smo bili polni energije še od sinoči, smo med vožnjo razvili zanimiv pogovor. Tako smo po počasni vožnji prispeli do laboratorija, zavihali rokave in se odpravili veselo na delo.

Vedno nasmejana Beatriz

Luka in Andraž sta pripravila vzorce zemlje za plazemski spektrometer, tako da sta vzorce raztopila v mešanici kislin, dala v mešalnik in kasneje v centrifugo. Centrifuga je ločila trdno snov od tekočine, od katere sta odpipetirala 1 ml v 9 ml deionizirane vode.

Razredčevanje vzorcev

Rebeka in Maša sta določali vsebnost N2 in CO2 v listih in zemlji. Najprej sta v "žepke iz folije" zatehtali določeno količino vzorčka, ga zvili v kroglico in dali v napravo plinske kromatografije.

Maša tehta vzorčke 

Čakamo na rezultate analize plinske kromatografije

Zala in Maruša pa sta pripravljali vzorčke listov za določanje vsebnosti različnih elementov. Na podlagi vsebnosti posameznih elementov lahko sklepamo, katere elemente lahko rastlina privzame iz tal in kateri ji niso dostopni, kar pomeni, da jih je v zemljo potrebno dodajati. Zmlete liste sta natehtali in jih razporedili v velike plastične epruvete, ter v vsako dodali dušikovo kislino in peroksid. Tako so bili vzorci pripravljeni za obdelavo v mikrovalovki podobni napravi, ki deluje pod pritiskom. Po 1 uri sta lahko vzorčke premestili v manjše epruvetke in tako so bili pripravljeni na analizo.

Kratek posvet pred odhodom

Z delom smo zaključili 15.30 in preostanek dneva preživeli v hotelu. Kot po navadi smo dan končali z igranjem taroka (zmaguje Mika).

5.dan: "S TREBUHOM ZA KRUHOM"

Ker smo včeraj tako pridno delali v laboratoriju, smo si danes prislužili prosti dan (samo malo heca; v resnici imajo v podjetju danes kolektivni sestanek, zato ne delajo v laboratoriju😜).　

Vsi skupaj smo se zbrali pri zajtrku ob pol desetih, za našo okroglo mizo, kjer smo tudi mi imeli "mini kolegij", pri katerem smo skovali načrt za današnji dan. Razvili smo tako obširno debato, da so nas zaposleni v kuhinji "napodili" iz jedilnice, ker smo se v njej tako dolgo zadržali.  

Naša okrogla miza

Ker nas je čakalo še pisanje včerajšnjega bloga, smo se takoj po zajtrku lotili dela. Ko smo končno zaključili s pisanjem, je bil čas za kosilo. Lačni smo stekli po stopnicah proti jedilnici, vendar smo se skoraj zaleteli v zaprta vrata... za nas v hotelu ni bilo kosila. Razočarani in lačni smo se vrnili v svoje sobe in poskušali poiskati rešitev, ki smo jo kmalu našli. 

S trebuhom za kruhom smo se odpravili v mesto, kjer sta nas prijazna Belgijca napotila v restavracijo Cafe A Brasileira na pokušino tradicionalne portugalske jedi Francesinhas. Ker smo imeli na voljo le omejeno vsoto denarja, smo se odpravili v restavracijo Santa Cruz Pastelaria, kjer smo enako jed dobili nekoliko ceneje. Energijo, ki smo jo zaužili s kosilom, smo porabili za ogled mesta. 

Prijazna natakarica nam je pripravila pogrinjke, pobrala naročila in nas postregla

Francesinhas … le kaj se skriva v notranjosti??

Sprehodili smo se še po neobiskanih ulicah, se hladili z odličnim sladoledom in občudovali izložbe trgovin z izdelki, narejenimi iz plute. Za piko na i nam je prijazen gospod zaigral še na tradicionalno portugalsko glasbilo. 

Limonada + sladoled = ENKRATNO!😍

Ko smo se vračali proti hotelu, smo postali zelo žejni. Voda, ki jo pijemo na Portugalskem je za naš okus prekisla (pH približno 5), zato smo si zaželeli vode, ki je bolj podobna slovenski. Ustavili smo se v bližnji trgovini in začuda našli vodo, ki ima pH višji od 6. Zaradi neizmernega veselja smo je kupili kar 12 litrov in to za samo 1€.

Direktno iz trgovine

Kako mislimo, da izgledamo...

… kako realno izgledamo😂😂😂😂😂

Ena članica ekipe 6+1 pa je manjkala. Mika se je šla namreč potepat na portugalsko obalo, in sicer v mestece Viana do Castelo. Ta je na tem delu obale najbolj vabljiv cilj, saj je letovišče z najlepšo obalo na severu Portugalske in zato privlačna za turiste, s katerimi pa se vreme  poigrava, saj je velikokrat slabo.

"Smo malo namakali nogice v brezmejnem in še ne preveč mrzlem Atlantiku" 

Morje je bilo glede na letni čas zelo toplo in Mika pravi, da ji je žal, da s sabo ni imela kopalk, saj so bile idealne razmere za kopanje.

Ko smo bili spet vsi skupaj, smo se prepustili Miki, ki nam je predstavila svoj hobi. Vsakemu je namreč predstavila njegovo osebno astrološko karto in mu s tem odprla nov pogled na njegov notranji svet. Z razumevanjem delovanja drug drugega smo postali bolj povezani in strpni do ostalih članov ekipe. Zdaj, ko smo v polni zasedi, lahko z mirno dušo zaplavamo v svet sanj. Lahko noč😴.