Vsi skupaj smo se zbrali pri zajtrku ob pol desetih, za našo okroglo mizo, kjer smo tudi mi imeli "mini kolegij", pri katerem smo skovali načrt za današnji dan. Razvili smo tako obširno debato, da so nas zaposleni v kuhinji "napodili" iz jedilnice, ker smo se v njej tako dolgo zadržali.
Ker nas je čakalo še pisanje včerajšnjega bloga, smo se takoj po zajtrku lotili dela. Ko smo končno zaključili s pisanjem, je bil čas za kosilo. Lačni smo stekli po stopnicah proti jedilnici, vendar smo se skoraj zaleteli v zaprta vrata... za nas v hotelu ni bilo kosila. Razočarani in lačni smo se vrnili v svoje sobe in poskušali poiskati rešitev, ki smo jo kmalu našli.
S trebuhom za kruhom smo se odpravili v mesto, kjer sta nas prijazna Belgijca napotila v restavracijo Cafe A Brasileira na pokušino tradicionalne portugalske jedi Francesinhas. Ker smo imeli na voljo le omejeno vsoto denarja, smo se odpravili v restavracijo Santa Cruz Pastelaria, kjer smo enako jed dobili nekoliko ceneje. Energijo, ki smo jo zaužili s kosilom, smo porabili za ogled mesta.
Sprehodili smo se še po neobiskanih ulicah, se hladili z odličnim sladoledom in občudovali izložbe trgovin z izdelki, narejenimi iz plute. Za piko na i nam je prijazen gospod zaigral še na tradicionalno portugalsko glasbilo.
Ko smo se vračali proti hotelu, smo postali zelo žejni. Voda, ki jo pijemo na Portugalskem je za naš okus prekisla (pH približno 5), zato smo si zaželeli vode, ki je bolj podobna slovenski. Ustavili smo se v bližnji trgovini in začuda našli vodo, ki ima pH višji od 6. Zaradi neizmernega veselja smo je kupili kar 12 litrov in to za samo 1€.
Ena članica ekipe 6+1 pa je manjkala. Mika se je šla namreč potepat na portugalsko obalo, in sicer v mestece Viana do Castelo. Ta je na tem delu obale najbolj vabljiv cilj, saj je letovišče z najlepšo obalo na severu Portugalske in zato privlačna za turiste, s katerimi pa se vreme poigrava, saj je velikokrat slabo.
Morje je bilo glede na letni čas zelo toplo in Mika pravi, da ji je žal, da s sabo ni imela kopalk, saj so bile idealne razmere za kopanje.
Ko smo bili spet vsi skupaj, smo se prepustili Miki, ki nam je predstavila svoj hobi. Vsakemu je namreč predstavila njegovo osebno astrološko karto in mu s tem odprla nov pogled na njegov notranji svet. Z razumevanjem delovanja drug drugega smo postali bolj povezani in strpni do ostalih članov ekipe. Zdaj, ko smo v polni zasedi, lahko z mirno dušo zaplavamo v svet sanj. Lahko noč😴.
Ni komentarjev:
Objavite komentar